Celje in okolica, usposabljanja na vaši šoli ali v vašem vrtcu — Pokličite ali pišite VPIŠI kadar koli

Kako delati z otrokom z ADHD v razredu — kaj narediti zdaj

Mirno, z eno kratko povedjo povejte otroku, kaj naj naredi v naslednji minuti, in ga pri tem pogledajte v oči. Če je ogrožena varnost otroka ali koga drugega v razredu, najprej poskrbite za varnost, o vedenju pa se pogovorite pozneje, ko je mir.

Pokličite VPIŠI

Trije poskusi, ki jih lahko preizkusite že jutri

Naloge razdelite na kratke korake. Na tablo ali na listič ob klopi napišite tri do štiri korake in jih prečrtavajte, ko so opravljeni. Otrok, ki mu je težko ohranjati pozornost, pogosto ve, kaj bi moral narediti, vendar izgubi nit med začetkom in koncem. Dolgo nalogo zato razdelite na odseke z jasnim zaključkom. Navodila dajte posamično, po očesnem stiku, in otroka prosite, naj jih ponovi s svojimi besedami. Ne deluje splošen poziv vsemu razredu, naj začne z delom, ker se otrok v njem ne prepozna. Ne deluje tudi ponavljanje z vedno glasnejšim glasom, ker ustvari napetost namesto razumevanja.

Poskrbite za gibanje in predvidljivost. Otroku dovolite nalogo, pri kateri je gibanje del dela, na primer deljenje zvezkov, brisanje table ali nošenje gradiva. Tako dobi dovoljeno priložnost za gibanje in vi ne potrebujete opomina. Sedež naj bo stran od oken in vrat, po možnosti blizu vas. Potek ure napovejte vnaprej in napovejte tudi prehode med dejavnostmi, na primer z opozorilom pet minut pred koncem. Ne deluje kaznovanje z odvzemom odmora, ker otrok brez gibanja težje sodeluje pri naslednji uri, vedenje pa se pogosto še poslabša.

Pohvalite konkretno in takoj. Namesto splošnega „bravo“ povejte, kaj je otrok naredil: „Nalogo si začel brez opomina.“ Pohvala naj pride v nekaj sekundah, ker je otrokov občutek za čas kratek. Dogovorite se za tih znak, na primer dotik klopi, s katerim ga opozorite, ne da bi ga izpostavili pred sošolci. Opozorila na glas pred razredom ne delujejo, ker otroka osramotijo, ne naučijo pa ga nič novega. Vsakodnevno kratko sporočilo staršem o tem, kaj je uspelo, gradi sodelovanje bolj kot seznam težav. Vse to so pripomočki za razred, ne zdravljenje in ne ocena otrokovega stanja.

Kdaj to ni več stvar razreda in učitelja

Prvi znak je trajnost in širina. Če se težave z mirovanjem, zbranostjo in odzivanjem enako kažejo pri različnih urah, različnih učiteljih in v odmorih, in to že več mesecev, ne gre več za slab dan ali slabo uro. Opazite tudi, da ukrepi, ki ste jih dosledno izvajali nekaj tednov, ne prinesejo nobene spremembe. Če se isto dogaja tudi doma, na kar vas opozorijo starši, ali če drugi učitelji poročajo enako, je čas, da se vključita šolska svetovalna služba in starši. Pri tem ne postavljate oznake otroku, ampak zbirate opažanja.

Drugi znak je posledica za otroka. Opazite, da otrok zaostaja pri snovi, čeprav jo razume, da ima stalne konflikte s sošolci, da ga ti zavračajo ali da sam pove, da je neumen ali slab. Opazite lahko tudi, da se izogiba šoli, se pritožuje za bolečine v trebuhu pred poukom ali da je nenadoma tih, žalosten ali jezen. Taki znaki kažejo, da obremenitev presega to, kar lahko razred reši sam, in da otrok potrebuje strokovno oceno, ne le prilagoditev v klopi.

Tretji znak je tisto, česar učitelj ne sme in ne more ugotoviti. Diagnozo ADHD smejo postaviti le psihiater otroške in mladostniške psihiatrije, nevrolog ali razvojni pediater, klinični psihologi pa pri oceni sodelujejo. Učitelj, vzgojitelj ali izvajalec usposabljanja diagnoze ne postavlja in je ne ponuja. Če opazite te znake, starše usmerite k pediatru ali v zdravstveni dom, vprašanja o zdravilih ali zdravljenju pa so izključno tema za zdravnika. Če šola ugotovi potrebo po posebni obravnavi, postopek usmeritve po ZUOPP-1 poteka prek Zavoda RS za šolstvo, pritožbe pa obravnava komisija pri ministrstvu.

Ne odlašajte

Kdaj ne smete čakati

Nevarnost za otroka ali druge

Če otrok ogroža sebe ali druge, ukrepajte takoj po šolskem protokolu in obvestite vodstvo ter starše, ker odlašanje poveča tveganje.

Izražanje obupa ali samopoškodbe

Če otrok govori o tem, da ne želi več živeti, ali se poškoduje, se mora še isti dan vključiti strokovnjak, ker to presega vsako prilagoditev v razredu.

Hitro poslabšanje v tednih

Nenadna sprememba vedenja, spanja ali počutja zahteva hiter pogovor s pediatrom, saj lahko za njo stoji vzrok, ki ni povezan z razredom.

Kaj naredi izvajalec in koliko to stane

Usposabljanje za vzgojitelje in učitelje je namenjeno vam, ne otroku. Pogodbeni izvajalci vodijo delavnico ali predavanje o tem, kako prepoznavati vedenje, ki ga povezujemo z ADHD, in kako prilagoditi razred, navodila, ocenjevanje in komunikacijo s starši. Izvajalec ne pregleduje otrok, ne postavlja diagnoze in ne svetuje o zdravilih ali zdravljenju. Pred prevzemom povpraševanja preverimo strokovno usposobljenost izvajalca za to področje, kar zahteva tudi ureditev poklicev, kot so psiholog, delovni terapevt in psihoterapevt.

Cena je odvisna od števila udeležencev, trajanja, ali poteka v vaši ustanovi ali drugje, in od tega, ali želite eno srečanje ali več srečanj z vmesnim spremljanjem. Zato brez vira ne objavljamo okvirnih zneskov, ki bi jih morali pozneje popravljati. Ceno dobite v pisni ponudbi, preden se kaj dogovorite. Zasebno usposabljanje ni edina pot. Šolska svetovalna služba, pediater, zdravstveni dom in centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov so javno financirani in brezplačni za zavarovance. Povpraševanje oddate brez imen otrok in brez diagnoz.

kako delati z otrokom z ADHD v razredu

Pogosta vprašanja

Ali lahko učitelj ali vzgojitelj ugotovi, da ima otrok ADHD?

Ne. Diagnozo smejo postaviti psihiater otroške in mladostniške psihiatrije, nevrolog ali razvojni pediater, klinični psihologi pa pri oceni sodelujejo. Učitelj lahko opazuje, zapiše, kaj vidi, in o tem pove staršem ter svetovalni službi. Ta opažanja so uporabna pri pogovoru z zdravnikom, niso pa diagnoza. Tudi naši pogodbeni izvajalci pri usposabljanju diagnoze ne postavljajo in je ne ponujajo.

Ali moram za pomoč plačati zasebno usposabljanje?

Ne. Začnete lahko pri šolski svetovalni službi, starši pa se lahko obrnejo na pediatra, v zdravstveni dom ali v center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kar je javno financirano. Zasebno usposabljanje za osebje je ena od možnosti, kadar želite več praktičnih orodij za razred. Povpraševanje oddate brez imen otrok, diagnoz in zdravstvenih podatkov, kontaktnih podatkov pa ne pošiljamo prek Telegrama.

Povejte nam, kaj potrebuje vaš kolektiv

Pokličite ali pošljite kratko povpraševanje: kdo bi se usposabljal, koliko vas je in katera tema vas zanima. Odgovorili bomo s predlogom izvedbe. Usposabljanje ni diagnostika in ne nadomešča strokovne obravnave otroka, ki jo zagotavljajo javne zdravstvene in šolske službe.

Pokličite VPIŠI

Pridobite ponudbo za vaš zavod

Vpišite le ime zavoda, vrsto usposabljanja in kontakt osebe, ki skrbi za organizacijo. Imen otrok, diagnoz in zdravstvenih podatkov ne vpisujte.